Varstvo okolja pred hrupom
Mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju

Varstvo okolja pred hrupom

Hrup v okolju je vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo. Vir hrupa v okolju je tudi naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, nezagrajeno ali neprekrito gradbišče in zabaviščni objekt. Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe.

Merilo za obremenitev okolja s hrupom so vrednosti kazalcev hrupa, izražene v dB(A). Osnovni kazalci hrupa so:

  • kazalec dnevnega hrupa Ldan (velja med 6:00 in 18:00),
  • kazalec večernega hrupa Lvečer (velja med 18:00 in 22:00),
  • kazalec nočnega hrupa Lnoč (velja med 22:00 uin 6:00) in
  • kazalec celodnevnega hrupa Ldvn (utežena povprečna vrednost Ldan, Lvečer, Lnoč).

V posebnih primerih se obremenitev okolja s hrupom lahko ocenjuje tudi z drugimi kazalci kot so konična vrednost, impulznost, izpostavljenost nizkofrekventnemu hrupu ipd. Obremenitev okolja s hrupom se določa na podlagi meritev ali z modelnimi izračuni z uporabo računskih metod.

Zakonodaja za vse vire hrupa predpisuje mejne vrednosti kazalcev hrupa (mejne ravni hrupa), ki jih obratovanje vira sme povzročati v okolju. Mejne ravni hrupa so različne za celotno obremenitev s hrupom, za hrup, ki ga povzroča cestni ali železniški promet in za hrup, ki ga povzročajo obrato ali naprave.  Kadar so mejne ravni zaradi obratovanja vira hrupa presežene, je upravljavec vira hrupa dolžan zagotoviti ukrepe za zamnjšanje emisije hrupa ali ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje.  Zakonodaja predpisuje tudi kritične vrednosti za kazalca Lnoč in Ldvn za celotno obremenitev okolja s hrupom. Območja, na katerih so presežene kritične vrednosti, so v skladu z zakonom o varstvu okolja degradirana in je vlada zanje v sodelovanju s pristojno občino dolžna izdelati in izvesti sanacijski program. Vrednosti kazalcev hrupa na mestu ocenjevanja se določa neposredno z meritvami ali računsko na podlagi podatkov o obratovalnih značilnostih vira hrupa in pogojev širjenja od vira do mesta ocenjevanja.

Mejne ravni hrupa so odvisne tudi od občutljivosti območja, na katerem je mesto ocenjevanja, na obremenjevanje okolja s hrupom . Očutljivost območja je določena z napmesko rabo površin na posamezenm območju, kot je ta določena s prostorskimi načrti pristojne občine. Zakonodaja loči štiri območja varstva red hrupom:

  • I. območje varstva pred hrupom za površine, ki so varovane po zakonu o varstvu narave,
  • II. območje varstva pred hrupom za čiste stanovanjske in turistične površine, površine v okolici bolnišnic in zdravilišč ter mirne površine v naseljih, varovane  s posebnimi občinskimi predpisi,
  • III. območje varstva pred hrupom za splošne stanovanjske, šolske, športne in druge površine, na katerih so stavbe z varovanimi prostori,
  • IV. območje varstva pred hrupom za površine brez stanovanj in drugih stavb z varovanimi prostori kot so površine za proizvodno dejavnost, transport, kmetijstvo, gozdarstvo  in obrambo.